Kot v letih pred krizo Covid-19, »višja kot je izobrazbena raven, manjše je tveganje za brezposelnost«.
Osemindvajset držav članic Mreže PES je v tretjem četrtletju 2022 zabeležilo znižanje brezposelnosti v primerjavi z enakim četrtletjem lani, v osemnajstih državah pa je bila povprečna stopnja brezposelnosti nižja kot v tretjem četrtletju 2019.
Dober gospodarski razvoj v prvi polovici leta 2022 je koristil predvsem osebam s terciarno izobrazbo, vendar se je v dvanajstih državah članicah močno zmanjšala tudi brezposelnost nizkokvalificiranih oseb, vendar pa bi trenutna gibanja lahko ponovno zmanjšala možnosti nekvalificiranih oseb.
Od leta 2013 se znižuje stopnja brezposelnosti nizkokvalificiranih oseb, ta trend se – po majhnem povečanju v letih pandemije 2020 in 2021 – nadaljuje tudi v letu 2022. Temu sledijo tudi stopnje brezposelnosti srednje in visokokvalificiranih oseb. trend.
Slika 1: Povprečna stopnja brezposelnosti držav članic Evropske unije po stopnji izobrazbe od 2019 do 2021
vir: Baza podatkov - Eurostat une_educ_a
V mednarodno primerljivih podatkih o trgu dela so osebe razvrščene po naslednjih stopnjah formalne izobrazbe:
– Raven ISCED 0–2 (nižja od osnovne, osnovne in nižje sekundarne izobrazbe), v nadaljevanju „osebe z nizkimi kvalifikacijami".
– ravni ISCED 3 in 4 (višje sekundarno in višješolsko neterciarno izobraževanje), v nadaljnjem besedilu „osebe s srednjo izobrazbo".
– Raven ISCED 5–8 (terciarno izobraževanje) v nadaljnjem besedilu „osebe z visokimi kvalifikacijami"
Stopnja brezposelnosti (15 do 74 let) oseb z nizkimi kvalifikacijami v Evropi je bila v tretjem četrtletju 12.2 v povprečju 2022 %. Zaposleni s srednjimi kvalifikacijami so imeli veliko manjše tveganje, da bodo ostali brez dela, in sicer 5.7 %, za osebe z visokimi kvalifikacijami pa stopnja je bila celo le 3.7-odstotna. Povprečne stopnje brezposelnosti za vse stopnje izobrazbe so bile tako pod predkrizno ravnjo (v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019).
Slika 2: Povprečna stopnja brezposelnosti držav članic Evropske unije po stopnji izobrazbe; 3rd četrtletje 2019 do 3rd četrtletje 2022
vir: Baza podatkov - Eurostat une_educ_q
Ne samo za povprečje EU, ampak za vse države članice mreže JZZ velja naslednje: visoka stopnja brezposelnosti za osebe s stopnjo ISCED 0-2, stopnja brezposelnosti na ravni skupne stopnje za osebe s srednjimi kvalifikacijami in znatno nižje stopnje za osebe s terciarno izobrazbo.
Razvoj stopnje brezposelnosti glede na stopnjo izobrazbe je v triletni primerjavi pokazal izjemne razlike med državami članicami mreže JZZ. V devetih državah je bila stopnja brezposelnosti oseb v vseh kategorijah ISCED nižja kot v tretjem četrtletju 2019. V dvanajstih državah se je znižala stopnja brezposelnosti oseb z nizko stopnjo izobrazbe, sedemnajst držav pa je zabeležilo znižanje brezposelnosti. delež oseb s terciarno stopnjo izobrazbe v triletni primerjavi.
Kljub znižanju stopnje brezposelnosti nizkokvalificiranih oseb v dvanajstih evropskih državah je tveganje za brezposelnost v tej skupini oseb ostalo visoko: v povprečju v Evropi je bila stopnja brezposelnosti v tretjem četrtletju 2022 2.1-krat večja od stopnje brezposelnosti oseb z srednjih kvalifikacij in 3.3-krat več kot pri osebah s terciarno izobrazbo.
Na Švedskem, Češkem in Slovaškem je bila razlika še posebej velika v tretjem četrtletju 2022: stopnja brezposelnosti ljudi z nizkimi kvalifikacijami je bila 8.3-krat večja od ljudi z visokimi kvalifikacijami na Švedskem, 13.9-krat na Češkem in 14.9-krat. na Slovaškem.
Slika 3: Povprečna stopnja brezposelnosti držav članic mreže JZZ po stopnji izobrazbe 0-2 in 5-8 (nizka in visoka raven kvalifikacij) v tretjem četrtletju 2022
Ti trendi so izjemni tudi zato, ker število brezposelnih in delovno aktivnih oseb (15 do 74 let) že leta narašča, število oseb z nizko izobrazbo na trgu dela pa upada.
Raven izobrazbe se je v triletnem intervalu tako kot v preteklih letih močno premaknila v smeri terciarne izobrazbe; stopnja rasti te skupine oseb je bila v povprečju v Evropi 9.7-odstotna (primerjava tretjega četrtletja 2022 s tretjim četrtletjem 2019).
Slika 4: Zaposlene in brezposelne osebe EU-27 po stopnji izobrazbe (v tisočih); 3rd četrtletje 2019, 2020, 2021 in 2022 v tisočnDS
vir: Baza podatkov - Eurostat lfsi_educ_q in une_educ_q
Končna pripomba: Na srečo vse več ljudi uspe dokončati izobraževanje, ki presega obvezno šolanje. To je pozitiven razvoj, ki ga močno spodbujata tudi Evropsko jamstvo za mlade in javni zavodi za zaposlovanje. Kljub temu pa so nadaljnja prizadevanja nepogrešljiva, saj čeprav je na trgu dela manj ljudi z nizkimi kvalifikacijami, se njihove zaposlitvene možnosti opazno zmanjšujejo.
Pustite Odgovori