Kriza Covid-19 in spremljajoč padec gospodarske proizvodnje v prvi polovici leta 2020 sta pustila globoke brazgotine na evropskem trgu dela, pri čemer so bili zlasti storitveno usmerjeni sektorji, kot so turizem, trgovina, letalstvo in gospodarske storitve, kot sta najem osebja in kulturni sektor prizadeti.
Za ublažitev vpliva krize so praktično vse države članice uvedle ustrezno prilagojene gospodarske instrumente, kot so prilagoditve delovnega časa in ukrepi za ohranjanje delovnih mest, kot je krajši delovni čas. Nekatere države članice so razvile pravno podlago za delodajalce za kratkoročno odpuščanje delavcev z možnostjo vrnitve ali obveznostjo ponovne zaposlitve. V mnogih državah so podjetja, ki so utrpela upad povpraševanja, prejela finančno pomoč.
Stopnje brezposelnosti so bile zato omejeno uporabne zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest v mnogih državah. Kazalniki, kot so odsotnost z delovnega mesta ali število oseb brez plačane zaposlitve, so veliko bolj smiselno prikazali razmere na trgu dela v letu 2020.
Število odsotnih z dela, ki je v drugem četrtletju 36 doseglo vrhunec pri okoli 2020 milijonih, je bilo leto pozneje 19.7 mio, kar je malo nad številkami iz drugega četrtletja 2019, predkriznega leta. Število neaktivnih oseb se je v drugem četrtletju 2020 v primerjavi s preteklim letom povečalo za 6 % in se je v drugem četrtletju 2021 vrnilo na raven pred krizo.
Medtem ko je bila stopnja brezposelnosti leta 2020 za 0.4 odstotne točke nad ravnjo leta 2019, je bila v letnem povprečju leta 2021 stopnja brezposelnosti v državah EU 27 7 %, kar je za 0.2 odstotne točke višja kot v letu 2019. Stopnja brezposelnosti moških je bila pri 6.7 % (+0.2 odstotni točki glede na leto 2019) in ženske pri 7.4 % (+0.2 odstotne točke).
Razmere na trgu dela pa so se v posameznih državah članicah mreže PES razvijale zelo različno. Sedem držav je zabeležilo znižanje stopnje brezposelnosti v primerjavi z letom 2019, ostale države so se povečale za 0.1 odstotne točke (Poljska, Bolgarija, Danska) do 2.5 odstotne točke (Islandija, za Lihtenštajn ni podatkov).
Slika 1: Stopnja brezposelnosti v letu 2021 (stari od 15 do 74 let) in sprememba v odstotnih točkah glede na leto 2019
vir: Baza podatkov - Eurostat une_rt_a; ni podatkov za Lihtenštajn, prekinitev časovnice na Norveškem, odstopanja od definicij v Španiji in Franciji
Stopnja brezposelnosti mladih (starih od 15 do 24 let) je ostala v 25 državah članicah še vedno jasno nad ravnjo iz leta 2019, le štiri države članice pa so bile pod ravnjo pred krizo.
Slika 2: Stopnja brezposelnosti mladih v letu 2021 (15 do 24 let) in sprememba v odstotnih točkah glede na leto 2019
vir: Baza podatkov - Eurostat une_rt_a; ni podatkov za Lihtenštajn, prekinitev časovnice na Norveškem, odstopanja od definicij v Španiji in Franciji
Dolgotrajna brezposelnost, ki se je med letoma 2009 in 2013/14 povečala s 5.4 na več kot 11 milijonov ljudi zaradi finančne in gospodarske krize, se je v naslednjih letih še naprej zmanjševala, leta 2021 pa se je ponovno povečala prvič po sedmih letih. V letnem povprečju leta 2021 je bilo 2.868 milijona žensk in 2.987 milijona moških, starih od 15 do 74 let, brez dela več kot 12 mesecev.
Pustite Odgovori