V vseh državah članicah Evropske unije v letnem povprečju 2018 milijonov ljudi, starih med 181.4 in 15, so bili zaposleni s polnim delovnim časom (milijoni 64 moških in 110.2 milijonov žensk), nadaljnji 71.2 milijonov je bilo zaposlenih s krajšim delovnim časom (43 milijonov moških in 10.5 milijonov žensk).
Delež zaposlenih s krajšim delovnim časom je najvišji na Nizozemskem, v Avstriji in Nemčiji
V 2018 je bil najvišji delež zaposlenih s krajšim delovnim časom zabeležen na Nizozemskem pri 50.1%, v Avstriji pri 27.3% in v Nemčiji pri 26.8%; te države so imele tudi najvišjo stopnjo zaposlenosti žensk s krajšim delovnim časom. Na Nizozemskem je ta stopnja znašala 75.6%, v Avstriji 46.9%, v Nemčiji pa 46.3%. Delež moških s krajšim delovnim časom je bil v celotnem evropskem povprečju 8.7%, žensk pa 31.3%.
Skoraj vsak deseti zaposleni moški in skoraj vsaka tretja zaposlena ženska v EU sta s krajšim delovnim časom. Stopnje še naprej rastejo, zato v mnogih državah članicah ne predstavljajo več samo stranskega vprašanja. Pred ozadjem priložnosti, pa tudi tveganj zaposlitve za krajši delovni čas v primeru pomanjkanja kvalificirane delovne sile, rezerve za prilagodljivost, odgovornosti za oskrbo in tudi grožnje revščine v starosti, je priporočljivo, da to vprašanje poglobljeno in temeljito preučite. razpravljati o tem ne samo na evropski ravni.
navaja Johannes Kopf, predsednik mreže evropskih javnih služb za zaposlovanje.
V zadnjem desetletju se je zaposlitev za krajši delovni čas v državah članicah EU v povprečju povečala za 12.6%
Zaposlenost s polnim delovnim časom je v zadnjem desetletju pokazala le zmerno rast v povprečju + 0.5% in je bila večinoma posledica povečanja zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom (+ 4.0%), saj se je moška zmanjšala za 1.7%.
Število zaposlenih v krajšem delovnem času v državah članicah EU v 2018 je bilo višje kot v 2008 za 12.6%, pri čemer je bilo zabeleženo očitno relativno povečanje moških za 24.5% v primerjavi z ženskami (+ 9.2%). Oglejte si vse podrobnosti spodaj.
V celotnem evropskem povprečju je skoraj 25% zaposlenih s krajšim delovnim časom, starih med 15 in 64, "neprostovoljno zaposlenih s krajšim delovnim časom"
Razlogi za zaposlitev s krajšim delovnim časom so za moške in ženske različni, prav tako kažejo na različno tehtanje države. V povprečju je bil v Evropi glavni razlog za to, da kot drugi razlog niso mogli najti nobenega delovnega mesta, usposabljanja in dodatnega poklicnega usposabljanja. Ženske so najpogosteje izjavile, da morajo skrbeti za otroke in druge sorodnike, čemur sledi pomanjkanje razpoložljivih delovnih mest. Oglejte si vse podrobnosti spodaj.
Na tem mestu bi bilo treba dva najpogosteje imenovana razloga natančneje pojasniti. Zaposlene osebe, ki niso mogle najti zaposlitve za polni delovni čas, imenujemo tudi »neprostovoljno zaposleni s krajšim delovnim časom«. V to skupino se povprečno vključi 24.8% (2018: 22.1% žensk in 33.4% moških) honorarno zaposlenih po vsej Evropski uniji; v 12 državah mreže PES je bil ta delež očitno nad povprečjem.
Ženske so predvsem kot razlog za izbiro zaposlitve s krajšim delovnim časom najpogosteje navedle skrb za otroke in druge sorodnike; v povprečju je 22.3% vseh vprašanih navedlo to kot glavni razlog - vendar le 5.3% moških in 27.7% žensk. Tu je mogoče navajati pomanjkljivo razpoložljivost negovalnih ustanov in različne vzornike v družini, le dva od mnogih razlogov za zmanjšanje delovnega časa zaradi družinskih obveznosti.
Višja kot je izobrazba, nižja je zaposlitev za krajši delovni čas
Stopnja zaposlenosti moških in žensk s krajšim delovnim časom v povprečju EU je v korelaciji s stopnjo izobrazbe - višja kot je stopnja izobrazbe, manjši je delež zaposlitve za krajši delovni čas. Ta korelacija je opredeljena po stopnji zaposlenosti žensk s krajšim delovnim časom v vseh državah članicah, razen na Češkem in v Avstriji.
Položaji s polnim delovnim časom v industriji in gradbeništvu se zmanjšujejo, število delovnih mest v terciarnem sektorju še naprej raste
V 2018 je samo 24% zaposlenih delalo v proizvodno usmerjenih podjetjih in gradbeništvu, medtem ko so v 2008 še vedno predstavljali 28%. V terciarnem sektorju se je ta delež povečal z 67% na 71%.
V zadnjem desetletju so bili položaji za polni delovni čas izgubljeni predvsem v industrijskem in gradbenem sektorju. Podjetja, ki delujejo v terciarnem sektorju, pa so še naprej izredno visoka povečala delovna mesta s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom, predvsem pri opravljanju svobodnih, znanstvenih, tehničnih in drugih komercialnih storitev, ki jim sledijo turizem, zdravstvo in socialno ter informacijski in komunikacijski sektor.
Podrobnosti:
Razvoj zaposlitve za polni delovni čas 2008-2018
wdt_ID | države | Skupaj za plačilo | Ženske | Moški |
---|---|---|---|---|
1 | Evropska unija - države 28 | 0,5 | 4,0 | -1,7 |
2 | Belgija | 3,6 | 11,2 | -0,4 |
3 | Bolgarija | -7,0 | -7,3 | -6,8 |
4 | Češka | 2,1 | 4,5 | 0,4 |
5 | Danska | -2,0 | 1,7 | -4,4 |
6 | Nemčija | 4,8 | 7,8 | 3,3 |
7 | Estonija | -5,3 | -8,5 | -2,4 |
8 | Irska | 0,2 | 9,0 | -5,0 |
9 | Grčija | -20,3 | -16,6 | -22,5 |
10 | Španija | -8,9 | -1,3 | -13,4 |
11 | Francija | 2,3 | 7,0 | -0,9 |
12 | Hrvaška | -4,2 | 0,7 | -7,9 |
13 | Italija | -5,4 | -2,5 | -6,9 |
14 | Ciper | 0,4 | 7,3 | -4,9 |
15 | Latvija | -14,8 | -14,7 | -14,8 |
16 | Litva | -5,8 | -4,3 | -7,3 |
17 | Luxembourg | 37,3 | 63,7 | 24,7 |
18 | Hungary | 15,6 | 14,2 | 16,8 |
19 | Malta | 45,1 | 87,8 | 28,3 |
20 | Nizozemska | -4,1 | 4,3 | -6,4 |
21 | Avstrija | 1,5 | -0,4 | 2,6 |
22 | Poljska | 5,1 | 5,8 | 4,7 |
23 | Portugalska | -2,8 | 6,2 | -10,0 |
24 | Romunija | -3,5 | -6,9 | -0,8 |
25 | Slovenija | -3,1 | -4,3 | -2,2 |
26 | Slovaška | 1,9 | 3,4 | 0,8 |
27 | Finska | -4,1 | -4,3 | -3,9 |
28 | Švedska | 13,7 | 24,2 | 7,4 |
29 | Anglija | 7,3 | 12,3 | 4,5 |
30 | Islandija | 8,1 | 11,9 | 5,8 |
31 | Norveška | 7,7 | 14,5 | 3,6 |
Razvoj zaposlitve za krajši delovni čas 2008-2018
wdt_ID | države | Skupaj za plačilo | Ženske | Moški |
---|---|---|---|---|
1 | Evropska unija - države 28 | 12,6 | 9,2 | 24,5 |
2 | Belgija | 16,6 | 12,2 | 35,8 |
3 | Bolgarija | -14,0 | -21,7 | -4,5 |
4 | Češka | 54,0 | 50,9 | 65,7 |
5 | Danska | 3,2 | -1,8 | 15,1 |
6 | Nemčija | 14,4 | 13,0 | 20,9 |
7 | Estonija | 72,5 | 59,3 | 104,3 |
8 | Irska | 6,0 | -0,4 | 25,8 |
9 | Grčija | 38,7 | 17,1 | 93,7 |
10 | Španija | 17,6 | 10,2 | 46,9 |
11 | Francija | 10,7 | 4,0 | 42,8 |
12 | Hrvaška | -24,6 | -20,0 | -30,8 |
13 | Italija | 29,6 | 22,1 | 58,7 |
14 | Ciper | 68,1 | 49,7 | 117,1 |
15 | Latvija | 6,2 | 13,5 | -6,0 |
16 | Litva | 3,3 | 3,8 | 2,1 |
17 | Luxembourg | 36,8 | 23,6 | 174,2 |
18 | Hungary | 13,0 | 23,0 | -3,2 |
19 | Malta | 76,6 | 65,9 | 109,3 |
20 | Nizozemska | 12,8 | 9,2 | 22,5 |
21 | Avstrija | 29,8 | 25,7 | 50,5 |
22 | Poljska | -13,5 | -8,0 | -23,2 |
23 | Portugalska | -11,5 | -23,9 | 25,8 |
24 | Romunija | -28,7 | -32,8 | -24,9 |
25 | Slovenija | 18,6 | 37,0 | -7,0 |
26 | Slovaška | 104,1 | 84,8 | 150,6 |
27 | Finska | 18,0 | 14,7 | 25,0 |
28 | Švedska | -3,0 | -10,1 | 18,8 |
29 | Anglija | 10,0 | 6,9 | 21,5 |
30 | Islandija | 18,1 | 14,7 | 28,6 |
31 | Norveška | -1,4 | -7,8 | 17,3 |
Glavni razlog za zaposlitev s krajšim delovnim časom kot odstotek skupne zaposlitve za krajši delovni čas (15-64 let) letno povprečje 2018: države članice mreže PES
Razlog "Ne morem najti zaposlitve za polni delovni čas"
wdt_ID | države | Skupaj za plačilo | Moški | Ženske |
---|---|---|---|---|
1 | Evropska unija - države 28 | 24,8 | 33,4 | 22,1 |
2 | Belgija | 6,8 | 11,4 | 5,6 |
3 | Bolgarija | 56,9 | 62,3 | 51,3 |
4 | Češka | 6,5 | 5,0 | 7,0 |
5 | Danska | 12,1 | 10,9 | 12,7 |
6 | Nemčija | 10,2 | 15,9 | 8,9 |
7 | Estonija | 5,8 | 4,5 | 6,4 |
8 | Irska | 17,7 | 32,0 | 11,8 |
9 | Grčija | 70,1 | 75,4 | 66,5 |
10 | Španija | 55,8 | 63,0 | 53,5 |
11 | Francija | 42,0 | 49,2 | 40,1 |
12 | Hrvaška | 33,8 | 36,4 | 32,1 |
13 | Italija | 65,7 | 80,3 | 60,8 |
14 | Ciper | 63,9 | 71,5 | 59,6 |
15 | Latvija | 33,1 | 40,1 | 29,6 |
16 | Litva | 24,4 | 26,5 | 23,2 |
17 | Luxembourg | 12,5 | 12,1 | 12,6 |
18 | Hungary | 22,9 | 30,1 | 19,4 |
19 | Malta | 9,9 | 17,7 | 6,8 |
20 | Nizozemska | 7,0 | 9,7 | 5,9 |
21 | Avstrija | 10,5 | 16,2 | 9,1 |
22 | Poljska | 15,9 | 16,4 | 15,6 |
23 | Portugalska | 45,2 | 40,1 | 48,0 |
24 | Romunija | 54,2 | 64,7 | 41,4 |
25 | Slovenija | 6,5 | 3,4 | 8,0 |
26 | Slovaška | 26,5 | 30,9 | 24,1 |
27 | Finska | 32,1 | 32,3 | 32,1 |
28 | Švedska | 23,9 | 27,6 | 22,4 |
29 | Anglija | 13,7 | 25,9 | 10,0 |
30 | Islandija | 17,4 | 14,8 | 18,3 |
31 | Norveška | 20,6 | 0,0 | 20,8 |
Obrazložitev "Skrb za otroke ali nezmožne odrasle"
wdt_ID | države | Skupaj za plačilo | Moški | Ženske |
---|---|---|---|---|
1 | Evropska unija - države 28 | 22,3 | 5,3 | 27,7 |
2 | Belgija | 21,2 | 7,6 | 24,8 |
3 | Bolgarija | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
4 | Češka | 21,9 | 0,0 | 28,8 |
5 | Danska | 1,8 | 0,0 | 2,5 |
6 | Nemčija | 25,5 | 5,5 | 30,2 |
7 | Estonija | 10,6 | 0,0 | 14,5 |
8 | Irska | 21,2 | 5,2 | 27,7 |
9 | Grčija | 3,7 | 0,0 | 5,8 |
10 | Španija | 12,5 | 1,9 | 16,0 |
11 | Francija | 21,4 | 4,9 | 25,7 |
12 | Hrvaška | 9,4 | 3,7 | 13,1 |
13 | Italija | 14,3 | 1,2 | 18,6 |
14 | Ciper | 7,9 | 0,0 | 12,1 |
15 | Latvija | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
16 | Litva | 2,8 | 0,0 | 4,0 |
17 | Luxembourg | 28,4 | 13,4 | 31,7 |
18 | Hungary | 12,4 | 0,0 | 17,4 |
19 | Malta | 16,3 | 4,6 | 21,0 |
20 | Nizozemska | 27,3 | 9,2 | 34,1 |
21 | Avstrija | 31,8 | 5,8 | 38,0 |
22 | Poljska | 9,0 | 1,8 | 12,5 |
23 | Portugalska | 4,4 | 0,0 | 6,3 |
24 | Romunija | 2,3 | 0,0 | 4,8 |
25 | Slovenija | 12,3 | 5,9 | 15,2 |
26 | Slovaška | 7,4 | 0,0 | 11,5 |
27 | Finska | 8,3 | 0,0 | 11,9 |
28 | Švedska | 15,9 | 9,2 | 18,7 |
29 | Anglija | 32,7 | 9,7 | 39,6 |
30 | Islandija | 6,6 | 0,0 | 8,9 |
31 | Norveška | 7,9 | 0,0 | 10,6 |
Pustite Odgovori