V tretjem četrtletju 2022 je zaposlenost znašala 197.3 milijona, kar je 2 % nad ravnjo pred krizo Covid-19.
Razlog za to naraščajočo zaposlenost v državah članicah mreže JZZ v preteklih letih je bil predvsem v precejšnjem povečanju delovne udeležbe ljudi iz starejših starostnih skupin. Ta trend se je nadaljeval v primerjavi s tretjim četrtletjem 2022 in 2019 z rastjo zaposlenosti starejših (55 do 64 let) za +9.3 %, povečalo pa se je tudi število delovno aktivnih mladih (mlajših od 25 let) za 4.5 %. , število delovno sposobnih pa je bilo na enaki ravni kot v tretjem četrtletju 2019.
Slika 1: Zaposlenost po starostnih skupinah; 3rd četrtletje 2019, 2020, 2021 in 2022: države članice PES v milijonih
vir: Baza podatkov - Eurostat lfsi_emp_q, ni podatkov za Liechtenstein in Romunijo
Podrobna analiza pokaže, da je bil razvoj zaposlovanja v državah Evropske unije, Islandiji in Norveški (ni podatkov za Liechtenstein in Romunijo) zelo različen.
V sedmih državah članicah JZZ je zaposlenost v tretjem četrtletju 2022 upadla v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019, v Estoniji in Latviji pa je bilo tudi število starejših delavcev pod primerljivim četrtletjem.
Trendi zaposlovanja za starostno skupino 15–24 let so upadli tako v baltskih državah kot v južni Evropi, padli so tudi v Luksemburgu, na Malti in na Portugalskem, najbolj pa se je zaposlenost zmanjšala na Poljskem, in sicer za –18.6 %.
Za starostno skupino 25–54 let se je zaposlenost v večini od dvanajstih držav članic zmanjšala na zmerni ravni v triletni primerjavi; v Latviji in na Češkem pa se je zmanjšal za več kot 4 %.
Slika 2: Razvoj zaposlenosti (v %) in povečanje stopnje zaposlenosti (v odstotnih točkah) starih od 15 do 64 let; tretje četrtletje 2019 do tretje četrtletje 2022: države članice mreže PSE
vir: Baza podatkov - Eurostat lfsi_emp_q, ni podatkov za Liechtenstein in Romunijo
Leta 2021 je stopnja zaposlenosti v EU-27 (delež delovno aktivnih v prebivalstvu, starem od 15 do 64 let) dosegla 68.4 %, kar je najvišja vrednost v 10-letni primerjavi. V letu 2020 je bil v primerjavi z letom 1.1 upad le za 2019 odstotne točke, kar je posledica ukrepov za ohranjanje zaposlovanja. V tretjem četrtletju 2022 je bila stopnja delovne aktivnosti 69.9-odstotna, za 1.8 odstotne točke višja kot v tretjem četrtletju 2019.
Po napovedi OECD za demografski razvoj iz avgusta 2022 naj bi dvajset držav članic mreže PSE do leta 15 pričakovalo opazen upad delovno sposobnega prebivalstva od 64 do 2050 let.
Zlasti v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope naj bi se število delovno sposobnega prebivalstva zmanjšalo, najbolj pa bodo upadle baltske države: Latvija -35.0 %, Litva -33.4 % in Estonija -14.1 %.
Demografski prehod bo eden ključnih izzivov prihodnjih let: v državah članicah mreže JZZ bo leta 23.7 na trg dela potencialno vstopilo 15 milijona 19-2022 letnikov (potencialno, saj se velik del še izobražuje). ), v primerjavi s 27.1 milijona 65-69-letnikov, ki odhajajo. Posledica tega je že potencialna vrzel delovne sile v višini 3.4 milijona ljudi, ki se bo leta 6.3 povečala na 2050 milijona.
Slika 3: Relativna sprememba delovno aktivnega prebivalstva v državah članicah mreže JZZ 2022-2050
Vir: OECD, ni podatkov za Liechtenstein in Romunijo
Pustite Odgovori