Skoraj vsi gospodarski sektorji so v zadnjih letih doživeli očitno pozitiven razvoj zaposlovanja. Med letoma 2014 in 2019 je bila rast zaposlenosti v Evropski uniji v povprečju 6-odstotna; za moške s 5.7% oziroma ženske s 6.3%. Izjema so bili le nekateri sektorji, kot so kmetijstvo, rudarstvo, finančne in zavarovalniške storitve ter storitve v zasebnih gospodinjstvih. Podjetja, ki delujejo v informacijskem in komunikacijskem sektorju, turizmu in znanstvenih storitvah ter na področju umetnosti, zabave in rekreacije, so zabeležila več kot 10-odstotno rast.
Ta razvoj je v drugem četrtletju 2020 padel zaradi krize Covid-19 z izgubljenimi 4.7 milijona delovnih mest (-2.4%). V tretjem četrtletju leta 2020 so se razmere nekoliko umirile, vendar se je zaposlenost v primerjavi s predhodnim letom še naprej zmanjševala za 1.8% (-3.4 milijona).
Brezposelnost se je tako rekoč v vseh državah članicah še naprej zmanjševala zaradi instrumentov za zmanjšanje delovnega časa, uvedenih v drugem četrtletju 2020, vendar se je v tretjem četrtletju 13.2 v primerjavi s predhodnim letom povečala za 2020 odstotka. Hkrati se je znatno zmanjšala uporaba vseh instrumentov, namenjenih ohranjanju zaposlenosti, kot je skrajšanje delovnega časa ali podobni ukrepi. Število zaposlenih, ki uporabljajo te instrumente, se je zmanjšalo s približno štirinajstih na dva milijona (v primerjavi s tretjim in drugim četrtletjem leta 2020).
Zmanjšanje ravni zaposlenosti zaradi pandemije je bilo opazno v vseh državah članicah mreže PES, razen na Malti in Cipru (za Nemčijo ni podatkov).
Številne države članice so še posebej prizadele zaposlene v turističnem sektorju. V tem sektorju je bilo v zadnjih petih letih ustvarjenih 1.1 milijona delovnih mest, začenši z drugim četrtletjem 2020 pa se je število zaposlenih v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za več kot 1.5 milijona.
Tudi trgovinski in maloprodajni sektor ter opravljanje drugih gospodarskih storitev sta v drugem in tretjem četrtletju leta 2020 zabeležila absolutni padec, ki je presegel povečanje v zadnjih nekaj letih.
Podjetja, ki delujejo v predelovalnih dejavnostih, sektorjih prevoza in skladiščenja ter na področju umetnosti, zabave in rekreacije, so prav tako izgubila delovna mesta.
Izzivi leta 2020 pa so povzročili rast zaposlenosti tako v industriji oskrbe z energijo kot tudi v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Dodatna delovna mesta so bila ustvarjena tudi v javni upravi in podjetjih, ki ponujajo finančne in zavarovalne storitve.
Tabela 1: Razvoj zaposlovanja po gospodarskih sektorjih v EU-27 med letoma 2014 in 2019; sprememba ravni zaposlenosti v 2nd in 3rd četrtletja 2020 v primerjavi s predhodnim letom, v tisočih
V drugem in tretjem četrtletju leta 2020 so se sektorji v državah članicah mreže na splošno razvijali delno precej podobno; zaposlovanje v turistični industriji se je v vseh državah članicah znižalo, v številnih državah pa so negativna gibanja pokazala tudi delovna mesta v predelovalnih dejavnostih in prevozih ter skladiščenju. Zaposlenost v gradbeništvu se je na splošno zmanjšala, povečala pa se je na primer na Hrvaškem, v Estoniji in na Češkem.
Podjetja, ki delujejo v informacijski in komunikacijski industriji, so v številnih državah ustvarila nova delovna mesta, na primer na Slovaškem, Portugalskem in Madžarskem.
Zmanjšanje zaposlenosti moških in žensk je bilo v drugem in tretjem četrtletju na podobni ravni; delovna mesta za polni delovni čas so se v primerjavi s predhodnim letom bistveno močneje znižala kot število honorarnih sodelavcev.
Tabela 2: Sprememba zaposlenosti v 2nd in 3rd četrtletja 2020 v primerjavi s prejšnjim letom za moške in ženske, za polni in krajši delovni čas; v odstotkih
Pustite Odgovori