Osnovno pravilo „višja stopnja izobrazbe nižje je tveganje za brezposelnost“ še vedno velja v vseh državah članicah mreže PES (EU, Otok in Norveška), le z dvema izjemoma, in čeprav je vedno manj ljudi z nizke kvalifikacije na trgu dela po vsej Evropi se neskladje kljub temu razvoju še naprej povečuje. Naraščajoča raven avtomatizacije in selitve proizvodnih obratov v države nečlanice EU zmanjšuje možnosti nekvalificiranih oseb, zaradi česar bodo potrebni nadaljnji politični ukrepi. Od leta 2005 gibanje v posameznih državah prinaša zelo raznolike rezultate, pri čemer se v njih prepletajo tudi demografski razvoj in migracije.
Mednarodno primerljivi podatki na trgu dela razvrščajo osebe po naslednjih formalnih stopnjah kvalifikacij:
- ISCED stopnja 0-2 (manj kot osnovnošolsko, osnovnošolsko in nižje srednješolsko izobraževanje), imenovana „nizko kvalificirana delovna sila“.
- ISCED stopnja 3 in 4 (srednješolsko in srednješolsko neterciarno izobraževanje), imenovana "srednje kvalificirana delovna sila".
- ISCED raven 5-8 (terciarno izobraževanje), imenovano "visokokvalificirana delovna sila".
Stopnja brezposelnosti (15 do 74 let) oseb z nizkimi kvalifikacijskimi veščinami je bila v letu 13.2 v evropskem povprečju 2018%. Srednje kvalificirana delovna sila je imela znatno manjše tveganje, da bi ostala brezposelna, 6.2%, visoko kvalificirana delovna sila pa le 4.1%.
Položaj oseb z nizko kvalifikacijo se je v obdobju med letoma 2005 in 2018 izrazito poslabšal; vrzel se je v tem obdobju očitno povečala. Medtem ko je bila njihova stopnja brezposelnosti v letu 2005 le za 1.3 odstotka višja od srednje kvalificirane delovne sile, kar je za 2.4 odstotka nad visoko kvalificirano delovno silo, je bila stopnja brezposelnosti delovne sile z nizko kvalifikacijo v letu 2018 2.1-krat oziroma 3.2-krat višja. Popolnoma jasno je tudi, da je leta 2018 brezposelnost stopnja nizko kvalificirane delovne sile je nad vrednostjo iz leta 2005, medtem ko so se te vrednosti za druge dve skupini očitno zmanjšale.
To je izjemno tudi v okviru razvoj delovne sile (brezposelni in zaposleni med 15 in 74 let) kaže padajoči trend delovne sile z nizkimi kvalifikacijami v vseh državah članicah mreže PES od leta 2005, razen za Estonijo, Švedsko in Norveško. Stopnja izobrazbe zaposlenih in brezposelnih se je v vseh državah članicah očitno premaknila v smeri terciarnega izobraževanja, stopnja povečanja te skupine med 18% na Danskem in 196% na Malti v obdobju med 2005 in 2018.
Pozitiven trend čedalje več ljudi, ki uspejo doseči stopnjo izobrazbe zunaj obvezne, je več kot le dobrodošel; močno ga podpirajo evropsko jamstvo za mlade in javne službe za zaposlovanje. Kljub temu pa še vedno zahteva nadaljnja politična prizadevanja, saj se kljub temu, da se skupno število oseb z nizkimi znanji na trgu dela dejansko zmanjšuje, tudi obeti za delo opazno zmanjšujejo.
poudarja Johannes Kopf, predsednik mreže PES.
Število delovne sile s srednjimi kvalifikacijami v celotni EU ni bil izpostavljen močnim nihanjem, vendar so v posameznih državah članicah opazili različna gibanja, verjetno tudi zaradi migracijskih gibanj - na Češkem se je število delovne sile med letoma 7 in 2005 zmanjšalo za 2018% stopnja brezposelnosti se je znižala za 5.1 odstotne točke. Na Poljskem se je število brezposelnih in zaposlenih na tej stopnji izobraževanja zmanjšalo za 14%, kar je spremljalo očiten upad stopnje brezposelnosti za 14.7%. Ta trend lahko opazimo tudi na Slovaškem - kjer se je delovna sila zmanjšala za 7%, stopnja brezposelnosti za 8.6 odstotnih točk v primerjavi z letom 2005.
V Nemčiji pa je zmanjšanje stopnje brezposelnosti spremljalo naraščajoče ponudbe delovne sile (stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z letom 8.2 zmanjšala za 2005 odstotne točke, delovna sila se je povečala za 6%).
Največje povečanje stopnje brezposelnosti je bilo v Grčiji (+9.8 odstotne točke), zmanjšuje pa se število delovne sile s srednjimi kvalifikacijami (-4%).
Stopnja brezposelnosti glede na stopnjo izobrazbe, pa tudi razvoj v posameznih državah kaže občutne razlike med letoma 2005 in 2018. Za razliko od vseh drugih držav je na primer opazno, da je brezposelnost visoko kvalificirane delovne sile na Danskem v letu 2018 nekoliko presegla raven srednje kvalificirane delovne sile, na Portugalskem pa je imela delovna sila z nizkimi znanji minimalno boljše možnosti kot srednje kvalificirana delovna sila.
Razvoj razmer z nizko kvalificirano delovno silo je jasno zabeležil povečano tveganje, zlasti na Švedskem, kjer je bila leta 2005 stopnja brezposelnosti oseb z nizkimi kvalifikacijami še vedno višja za faktor 1.9 nad srednje kvalificirano delovno silo, oziroma za faktor 2.9 kvalificirani, v letu 2018 pa je bila njihova stopnja brezposelnosti 4.2 oziroma 5.3-krat višja.
Razvoj razmer z nizko kvalificirano delovno silo je jasno zabeležil povečano tveganje, zlasti na Švedskem, kjer je bila leta 2005 stopnja brezposelnosti oseb z nizkimi kvalifikacijami še vedno višja za faktor 1.9 nad srednje kvalificirano delovno silo, oziroma za faktor 2.9 kvalificirani, v letu 2018 pa je bila njihova stopnja brezposelnosti 4.2 oziroma 5.3-krat višja.
Tako na Češkem kot na Slovaškem se je razlika v letu 2018 še posebej povečala - stopnja brezposelnosti oseb z nizkimi kvalifikacijami je bila za 5.1-krat višja kot pri srednje kvalificirani delovni sili in 8.9 oziroma 9.6-krat večja kot pri visoko kvalificirani delovni sili.
Kasneje je za vsako posamezno državo mogoče prikazati ustrezen grafični prikaz.
Podrobnosti o državi
Surova tabela podatkov
Prenos neobdelanih podatkov (XLSX)
Stopnje brezposelnosti so bile seveda ne glede na stopnjo izobrazbe predvsem v skladu z gospodarskim dogajanjem v zadnjih letih.
Težki pogoji gospodarstva so izziv za osebe na vseh ravneh izobraževanja od leta 2009.
V šestih državah članicah mreže je stopnja brezposelnosti tudi v letu 2018 ostala v vsaki od treh kategorij ISCED nad vrednostjo iz leta 2005, v enajstih državah članicah - stopnje na vseh ravneh dosežkov so bile pod stopnjo iz leta 2005.
In Grčija, Španija in Portugalska Mnoge osebe s terciarno izobrazbo so zaradi krize dolga postale brezposelne. V letu 2008 so te tri države že imele najvišjo stopnjo brezposelnosti na tej stopnji izobrazbe; do leta 2013 so se stopnje povečale na 20.4% v Grčiji, 16% v Španiji in 12.7% na Portugalskem. Medtem ko je stopnja brezposelnosti na Portugalskem v letu 5.4 znašala 2018%, sta Grčija in Španija očitno ostali nad stopnjami iz leta 2005.
Demografske razmere v posameznih državah se vse bolj razvijajo v še en izziv.
In Bolgarija in Romunija opazno zmanjšanje števila prebivalstva (-8% oziroma -9%), za katerega je bilo značilno predvsem zmanjšanje števila prebivalcev med 20. in 34. letom starosti (-24% oziroma -32%). To je tudi povzročilo znaten upad razpoložljive ponudbe delovne sile v tej starostni skupini, ki je dosegel -19% v Bolgariji in -27% v Romuniji.
In Španija in Češka prebivalstvo je skupno naraslo za 8% oziroma 4%, starostna skupina od 20 do 34 let pa se je zmanjšala z 27% oziroma 20%; delovna sila pa se je še bistveno zmanjšala za 31% oziroma 23%.
Po vsej Evropski uniji je bilo skupno prebivalstvo za 4% večje kot v letu 2005, starostna skupina od 20 do 34 let pa se je v celotni uniji znižala tudi v povprečju za 9%. Ti trendi so bili zabeleženi tudi pri ponudbi delovne sile s skupnim povečanjem za 6%, medtem ko je bilo za starostno skupino med 9 in 20 leti za 34% nižje.
Opomba: (največje možno) obdobje spremljanja med letoma 2005 in 2018 je bilo izbrano zaradi prekinitve podatkov v letu 2004.
Napredna najava: naslednja številka Biltena o trgu dela bo izšla oktobra 2019; s poudarkom na trendih zaposlovanja v državah članicah mreže PES.
Pustite Odgovori